Prevajanje in prevodi s katerimi si odpremo vrata v prihodnosti

Koliko jezikov govori povprečen Slovenec? Smo v samem vrhu ali bolj na repu Evrope? Koliko jezikov govorite vi? Ste vešči jezika vašega poslovnega partnerja? Nič hudega, če niste. Zato so tu prevajalske agencije, ki poskrbijo da bo prevajanje in prevodi enostavni in kakovostni.

Raziskave so pokazale, da skoraj vsak prebivalec Slovenije poleg materinskega jezika govori še vsaj en dodaten jezik. Odstotek takšnih je zelo visok, natančneje spada med večjimi v Evropi. 93% odstotkov vseh Slovencev govori vsaj še en tuj jezik. Najpogostejši jezik je prav angleščina. Zato ne preseneča, da je veliko agencij, ki nudi storitev prevajanje in prevodi za tuje jezike, predvsem v nemški, francoski ali kater drug evropski jezik.

Agencije so vedno odlična izbira pri prevajanju kompliciranih in daljših dokumentov. V kolikor potrebujemo prevode zaradi poslovanja s tujino, je vedno dobro imeti kakšno prevajalsko agencijo na strani, ki nam bo dober in kakovosten prevod ponudila v kar se da kratkem času. Prevajanje in prevodi so lahko precej težavni. Zlasti, če gre za strokovno terminologijo. V takšnih primerih se je zagotovo najbolj pametno obrniti na strokovno pomoč. Zopet agencije, ki opravljajo storitev prevajanja. Poslovanje s tujino lahko obrodi sadove, zlasti pa smo za tujce zanimivi, če smo pozorni na njihov jezik. Komuniciranje v njihovem jeziku je velikokrat prava smer. Znak spoštovanja pa je le še potrditev uspešnega poslovanja. Vsako tuje podjetje bo zelo veselo, ko bo videlo, da se vi kot poslovni partner nadvse trudite komunicirati v njihovem jeziku. Seveda, da pa bo prevajanje in prevodi natančno in enostavno, prepustite to delo prevajalcem. Te bodo poskrbeli, da bodo vaše besede pravilno razumljene. Ne bo se vam zgodilo, da vas vaš poslovni partner v danem trenutku ne bi razumel zaradi vaše pomanjkljivosti znanja njihovega jezika. Tako boste poslali jasno sporočilo vsem tistim, ki z vami že poslujejo, kot tistim s katerim še nameravate.

Kratka zgodovina slovenskega jezika

Slovenski jezik je eden izmed bolj unikatnih na svetu, razvijal pa se je več stoletij. Če smo natančni, se zgodovina našega jezika deli na dva dela in sicer na obdobje starejšega in novejšega knjižnega jezik. Starejši del traja tam nekje do polovice 16. stoletja, novejši pa od takrat do danes. Jezik je zanimiv predvsem zato, ker na skoraj vsakih nekaj kilometrov najdemo novo narečje oz. dialekt.

Ocenjujejo, da ga govori okoli 2.5 milijona ljudi po celotni Zemlji. Precej težaven je tudi prevod jezika v tuje jezike, saj imam precej jezikovnih posebnosti. Eden izmed najbolj pomembnih in tudi znanih dokumentov so Brižinski spomeniki. Le-ti so bili spisani konec 10. stoletja

V obdobju od 13.-16. stoletja so se pojavljala že pisna besedila, ki so vsebovala raznorazne narečne značilnosti. Gre se za predvsem cerkvena besedila, kot so molitveni listi, spovedni obrazci. Pravi slovenski knjižni jezik se je začel izoblikovati od 16. stoletja dalje. Za to je odgovorna predvsem protestantska cerkev, saj so ga protestanti izoblikovali s pomočjo pisnega izročila in govorice ljubljanskih meščanov. V tem obdobju sto bile natisnjene tudi prve slovenske knjige.

Kot ste se verjetno učili že v šoli sta bili prvi slovenski knjigi Abecednik in Katekizem, napisal ju je Primož Trubar.

Ovira slovenskemu jeziku je bila protireformacija, ob koncu 18. stoletja pa so se poizkusi ustanovitve slovenskega knjižnega jezika spet pojavili. Dandanes je ta jezik že zelo dobro utečen, najbolje pa je opisan Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Vsekakor gre za zanimiv, ampak za tujce tudi težak jezik.

Kako tolmač tolmači?

Tolmačenje je pravzaprav ustno prevajanje, kjer tolmač prevaja simulatano ali pa konsekutivno v drug jezik. Najbolj pogosto tolmače srečamo na sejah evropskega parlamenta ali pa na dogodkih, kjer prevajajo jezik v znakovnega, ki je namenjen gluhonemi publiki.

Tolmačenje največkrat delimo na simultano in konsekutivno. Pri simultanem tolmačenju se prevod prenaša v ciljni jezik kolikor hitro je to mogoče. Primer takšnega tolmačenja so tolmači v parlamentu, kjer prevajajo jezik ciljnim strankam preko mikrofona in slušalk v realnem času. Simultani tolmači morajo obvladati oba jezika, imeti pa morajo tudi visoko stopnjo koncentracije, saj na eni strani poslušajo izvirni jezik in istočasno govorijo enake besede v drugem jeziku.

Konsekutivno tolmačenje se od simultanega razlikuje tako, da prevajalec počaka, da oseba v izvirnem jeziku konča s svojim govorom in šele, ko se pojavi tišina pretolmači besede v ciljni jezik. V tem primeru je za razliko od simultanega tolmačenja potrebna manjša stopnja koncentracije, čeprav še vedno visoka ampak je bolj kot to pomemben spomin. Če nekdo govori par minut si mora tolmač zapomniti vse, kar je govorec povedal in vsebino tega govora naknadno prevesti.

Tolmačenje v znakovni jezik seveda na prvem mestu zahteva znanje znakovnega jezika. Vedno poteka simultano, predvsem zato, da gluhonemi lahko jezik spremljajo istočasno kot samo sliko, ki se predvaja na ekranu oz. na odru.

Kot zanimivost lahko omenimo tudi, da šepetanje spada med tip tolmačenja. Najpogosteje se šepetanje uporablja pri poslovnih sestankih, predavanjih ter seminarjih, kjer ciljni poslušalec pač potrebuje prevod. Med vrste tolmačenja pa spada tudi konferenčno oz. telefonsko tolmačenje.

Konferenčno tolmačenje je praktično simultano tolmačenje, ki ga vidimo v evropskem parlamentu. Poleg parlamenta se izvaja tudi na mednarodnih konferencah, ki se je udeležijo ljudje z različnih držav ali pa so celo predavanja v različnih jezikih.

Poleg teh načinov poznamo še rele, retour, pivot, cheval ter asimetrično tolmačenje. Hiter opis jih predstavi nekako tako, da pri rele načinu poteka prevajanje prek tretjega jezika, retour vidimo na predavanjih, kjer predavatelji govorijo v svojem jeziku, tolmač pa prevaja prezentacijo v jezik, ki ga pozna publika. Pivot je pravzaprav vmesni tolmač, ki ga potrebujejo pri rele načinu, ki iz enega jezika prevod posreduje tolmaču, ki bo to prevedel v tretji jezik. Cheval je način, kjer se tolmači sprehajajo od kabine do kabine in tolmačijo v 2 jezika, medtem ko je asimetrični način tak, da vsi udeleženci govorijo v svojem maternem jeziku poslušajo pa jezik, ki jim je tolmačen. Asimetrični način je primeren, ko se konference udeleži veliko ljudi, ki dobro razume tolmačen jezik a ga ne govori dovolj dobro, da bi lahko naprimer predavali na konferenci ali pa bili prisotni v razpravi/debati.

Angleški prevodi

Dejstvo, da dandanes zelo veliko ljudi odlično govori angleško, nas še ne sme zapeljati k napačnemu sklepu, da za angleški prevod ne potrebujemo več profesionalnih prevajalcev. Dobro znanje angleščine namreč nikakor še ne pomeni, da znamo tudi prevajati.

Seveda lahko sami prevajamo besedila za osebno uporabo, če pa gre za strokovno prevajanje v angleščino, pa moramo imeti res odlično znanje angleščine in dobro poznati stroko ter imeti na voljo veliko časa. Profesionalni prevajalci za angleški prevod imajo znanje in izkušnje, ki se najbolj očitno pokažejo pri prevajanju strokovnih besedil ali pravnih dokumentov. Tu se izkaže, da je znanje jezika mnogo premalo – prevajalec potrebuje tudi strokovno znanje z določenega področja, ki ga praviloma nima vsak.

Tudi prevajanje spletnih strani v ali iz angleščine zahteva specifična znanja in zelo pogosto tudi hkratno prevajanje večih prevajalcev. Večji prevajalski projekti zahtevajo veliko koordinacije in znanja s področja projektnega vodenja. V rokah neizkušene prevajalske ekipe se veliki prevajalski projekti praviloma končajo slabo – z zamudo in z neustreznim prevodom, ki naročniku lahko povzroči veliko škodo in zmanjšan ugled podjetja. Angleški prevod za poslovno uporabo zato ni nekaj, kar bi lahko zaupali vsakomur, ampak le izkušeni prevajalski agenciji. Kaj ponujajo jezikovne šole?

Prevodi

Slovensko gospodarstvo je sicer majhno, a je odprto in zelo izvozno naravnano. Posledično je veliko slovenskih podjetij, ki potrebujejo prevajalske storitve, saj morajo prevajati dokumentacijo, ki spremlja njihove izdelke oziroma storitve. Prevodi so tako zvesti spremljevalci trgovcev. Vsak izdelek, ki ga nek trgovec želi podati na trg, mora imeti ustrezen prevod, v katerem je prodajni izdelek opisan. To so lahko zgolj krajša besedila, ki jih najdemo na izdelkih, ali pa obsežnejša, kot so na primer navodila priložena določenim aparatom. Pri tem so najpogostejši prav angleški prevodi, ker angleščina trenutno velja kot “standardni” prvi tuji jezik v večini držav. Prevodi v angleščino so v izvozno usmerjenih podjetjih tako kar pogosti. So pa tudi eni izmed tistih prevodov, ki jih podjetja pogosto opravijo kar znotraj podjetja. Kadar pa so soočeni s prevodi v jezik, ki ga znotraj podjetja nihče ne obvlada, se morajo obrniti na uradne prevajalce.

Prevajanje besedil

Prevajanje besedil iz vseh jezikov je nemogoče. Saj jih polovico sploh ne poznamo oziroma nismo še slišali. Ali morda potrebujete prevajanje besedil iz slovenščine v galicajščino? Je Španski romanski jezik ki ga govorijo na severozahodu Španije. Ne delajte si težav s prevodi saj če boste hoteli prevesti besedilo iz Google prevajalca vam nebo uspelo saj bo besedilo nekakovostno in ne točno. Prevajanje besedil potrebuje že vsako podjetje ali pa posameznik zato če gremo poslovno v Francijo je dobro če imamo zraven prevajalca, ki zna govoriti tekoče Francoski jezik in pa Slovenski. Prevodi besedil kot so razne dokumentacije itd pa potrebujemo prevajalca, ki ima zelo dobro izobrazbo.za več pa se lahko pozanimate na spletni strani prevajanje besedil.