Strokovno pripravljen požarni red

Vsak lastnik ali uporabnik stanovanjskega objekta in vsak lastnik ali uporabnik poslovnega oziroma industrijskega objekta je po zakonu dolžan imeti izdelan požarni red. Požarni red pa ni priporočljivo in nujno imeti samo zaradi zakona, vendar tudi zato, da se prepreči nastanek požara in se izboljša požarna varnost v primeru požara.

Požarni red predstavlja osnovni dokument na področju varstva pred požarom v objektih. Z izdelano listino lastnik objektov ali najemnik prostorov opredeli organizacijo takega varstva z nalogami in dolžnostmi odgovornih oseb, zaposlenih oziroma stanovalcev in obiskovalcev.

požarni red

Kaj se zgodi, če požarni red ni narejen?

V primeru da lastnik ali uporabnik ne izdela potrebnega pokumenta, lahko pričakuje naslednje posledice:

  • Niso zavarovana življenja in zdravje delavcev ter obiskovalcev skladno s predpisi
  • Ni zavarovano premoženje lastnikov oz. uporabnikov industrijskih in poslovnih objektov
  • Zaradi uničujočih posledic lahko podjetje izgubi vse in tako se delovni proces popolnoma ustavi, kar vpliva na veliko izgubo prihodkov
  • Zavarovalnica zaradi neizpolnjevanja zakonskih obveznosti ne izplača zavarovalne premije
  • Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami lahko izda globo v višini od 300 do 20.000 evrov, pri čemer je višina kazni odvisna od vrste prekrška in naslovnika

požarni red.1

Obvezne priloge

Poleg osnovnega dokumenta, se mora zagotoviti tudi podatke o organizaciji in ukrepih varstva, ter navodila za ravnanje ob taki nesreči. Med obveznimi prilogami osnovnega dokumenta so tudi:

  • Navodila za posameznike (začasni ali stalni stanovalci ter občasni izvajalci storitvenih dejavnosti)
  • Evidenčni listi o rednem vzdrževanju, pregledih in preizkusih opreme in sredstev za varstvo
  • Evidenčni listi o usposabljanju delavcev za varstvo ter njihovi seznanitvi z omenjenim dokumentom
  • Evidenčni listi o gasilskih intervencijah, eksplozijah in požarih
  • Kontrolni listi (podatki o kontrolnih pregledih)

Način in pogostost kontrolnih pregledov določi oseba, ki je pooblaščena za izvajanje ukrepov varstva v objektu. Pri tem se ugotavlja stanje opreme, sredstev in naprav ter stanje vgrajenih sistemov. Dokumentacijo je treba dopolniti in prilagoditi, ko se pojavijo spremembe v objektu, kot je na primer sprememba organizacije in ukrepov za zagotavljanje varnosti, rekonstrukcija stavbe in drugo.