Kratka zgodovina slovenskega jezika

Slovenski jezik je eden izmed bolj unikatnih na svetu, razvijal pa se je več stoletij. Če smo natančni, se zgodovina našega jezika deli na dva dela in sicer na obdobje starejšega in novejšega knjižnega jezik. Starejši del traja tam nekje do polovice 16. stoletja, novejši pa od takrat do danes. Jezik je zanimiv predvsem zato, ker na skoraj vsakih nekaj kilometrov najdemo novo narečje oz. dialekt.

Ocenjujejo, da ga govori okoli 2.5 milijona ljudi po celotni Zemlji. Precej težaven je tudi prevod jezika v tuje jezike, saj imam precej jezikovnih posebnosti. Eden izmed najbolj pomembnih in tudi znanih dokumentov so Brižinski spomeniki. Le-ti so bili spisani konec 10. stoletja

V obdobju od 13.-16. stoletja so se pojavljala že pisna besedila, ki so vsebovala raznorazne narečne značilnosti. Gre se za predvsem cerkvena besedila, kot so molitveni listi, spovedni obrazci. Pravi slovenski knjižni jezik se je začel izoblikovati od 16. stoletja dalje. Za to je odgovorna predvsem protestantska cerkev, saj so ga protestanti izoblikovali s pomočjo pisnega izročila in govorice ljubljanskih meščanov. V tem obdobju sto bile natisnjene tudi prve slovenske knjige.

Kot ste se verjetno učili že v šoli sta bili prvi slovenski knjigi Abecednik in Katekizem, napisal ju je Primož Trubar.

Ovira slovenskemu jeziku je bila protireformacija, ob koncu 18. stoletja pa so se poizkusi ustanovitve slovenskega knjižnega jezika spet pojavili. Dandanes je ta jezik že zelo dobro utečen, najbolje pa je opisan Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Vsekakor gre za zanimiv, ampak za tujce tudi težak jezik.