Ste ljubitelji nakita? Najdete ga celo na dražbah!

javna dražbaDa, prav ste slišali. Če ste morda ljubitelj, zbiratelj ali pa enostavno želite prave diamante in vredne kristale dobiti po kar se da ugodnih cenah, je morda javna dražba pravi prostor za vas. Pri nas so sicer bolj znane po prodajah avtomobilov ter stanovanj, po tujini pa se vsekakor na dražbah znajde veliko več – tako rekoč skoraj vse. Na dražbah se je tako pojavilo že veliko nakita, bolj ali manj vrednega, ki pa je vsekakor pritegnil mnogo potencialnih modnih navdušencev.

Eden izmed teh kosov je tudi roza diamant, ki je smaragdni, 24,7 karatni diamant in je bil pred to prodajo v lasti Harrya Winstona sedaj pa je njegov lastnik Laurence Graff. Tukaj je tudi prišlo do svetovnega rekorda prodaje diamanta na novembrski prodaji Sothebyya v Ženevi leta 2010, ko se je slednji prodal za neverjetnih 46,1 milijona dolarjev. Še istega leta se je še en diamant, prav tako roza ampak v obliki zvezde, prodal za 83 milijonov dolarjev. Ta diamant je prav tako imel še višjo vrednost saj je 59,6 karatni in so ga zato tudi lahko prodali po toliko višji ceni.

Javna dražba pa vsekakor ni samo prodaja nakita in vrednostno izjemnih predmetov – predvsem pri nas gre v večini primerov za prodaje nepremičnin pa tudi avtomobilov. Ponudbe so namreč tudi za polovico nižje, če pride do druge ali celo tretje dražbe se znižajo še toliko več in tako prihranite še več denarja. Javna dražba je zato lahko dobra priložnost za tiste, ki še nimajo veliko prihrankov in si želijo do kakovostnih predmetov prodaje na čim lažji način. Seveda pa se v dražbe ne spuščajte brez prehodnega znanja – pozanimajte se o vseh dolžnostih ki jih imate, prav tako pravicah in si morda priskrbite tudi pomoč strokovnjaka, da vam bo svetoval pri delanju pravih odločitev.

Kako potekajo javne dražbe?

Javne dražbe pomenijo nakup oziroma prodajo nepremičnin, premičnin in pravic. Predmet, ki se prodaja na javnih dražbah je vedno prodan kupcu, ki ponudi najvišjo ceno, ta pa seveda mora biti višja od izklicne cene, saj se v nasprotnem primeru dražba ponovi, ter se ponavlja dokler se ne najde primeren kandidat oziroma ponudnik, ki ponudi najbolj primerno ceno, ki je višja, kot je postavljena izklicna cena.

Javne dražbe potekajo po nekih določenih postopkih. Najprej se je potrebno pripraviti na javno dražbo. Priprave obsegajo cenitev predmeta prodaje, določitev načina kako bo potekala prodaje ter pripraviti je potrebno vse pogoje za prodajo na dražbi. Sodišče mora izdati javni oklic, v katerem morajo biti navedeni  naslednji podatki, in sicer kraj  in čas dražbe, prodajno blago, izklicna cena, pogoji za udeležbo na dražbi, višina varščine, posebna pravila o dražbi, bistveni elementi pogodbe in ostala dokumentacija. Naslednji korak je potek dražbe. Oseba, ki vodi javno dražbo mora najprej ugotoviti, če so izpolnjeni  vsi pogoji za pristop k javni dražbi… nato razglasi začetek javne dražbe ter začetek pisanja zapisnika. Javna dražba se zaključi tako, da se najde najustreznejši kupec oziroma dražitelj mora sprejeti ponudbo kupca, ki ustreza vsem pogojem in da le ta ponudi najvišjo ceno.

V pisni pogodbi, ki jo izda sodišče mora biti določen predmet dražbe, licitiranje, posebni pogoji ter določena ravnanja. V tej pogodbi so določeni tudi roki, v katerih morata obe stranki izpolniti svoje obveznosti. Lahko pa pogodba vsebuje tudi druge sestavine, kot je npr. varščina.

Pri nakupu predmeta na javnih dražbah  prihaja do razlik od navadne kupoprodajne pogodbe.  Razlike so predvsem v tem, da prodajalcu  ni potrebno odgovarjati za stvarne napake. Stranki lahko to odgovornost omejita ali pa v celoti izključita. Pri javni dražbi tudi velja, da se ostale stranke ne morejo sklicevat na kakršno koli prikrajšanje.

Različne dražbe

Ste kdaj sodelovali na kakšni dražbi mogoče? Kako se vam je dopadlo? Je za vas primeren način nakupovanja ali vas pa te niso prepričale? Le redko se bo zgodilo, da ko enkrat pristopimo k dražbi, da tega ne bi storili ponovno. Ne samo, da gre za odlično izkušnjo, ki nam dvigne tlak, pravzaprav predstavlja odličen način za nakup, ugoden, hiter in ensotaven. Res pa je, da so dražbe tudi različne. Lahko je javna dražba, mogoče dražba, ki ni obvezujoča, lahko je obratno od neobvezujoča, ipd. Na kateri ste bili sami? Katera pa vas najbolj zanima? Pa poznate vse načine dražb? Če ne, je mogoče čas, da najdete najprimernejšo obliko dražbe zase. Informacije iščete na spletnih straneh s tvorstno tematiko. Zagotovo je vmes tudi takšna, ki bo vam zanimiva. Sploh, če je med aktualno ponudbo tudi predmet, ki je pritegnil vašo pozornost in želite postati lastnik tega. Odlično. Pred vami je torej dražba, katere se skoraj morate udeležiti.

Različnost dražb je predvsem zaradi različnosti prodajalcev in ima vsak svoje pogoje za draženje, način dražbe, ipd. Zato je dobro, da se o dražbi pred pristopom tudi pozanimamo, da ne bomo seveda na koncu nad čem presenečeni. Čeprav gre za izredno zanesljiv način nakupovanja, pa vendar previdnost ni nikoli odveč.

Dandanes je dražba zelo priljubljen način kupovanja med kupci in prodajanja med prodajalci. Gre za doseganje zadovoljstva obojih in vsak na svoj način pridobi nekaj. Prodajalec proda nepotrebno stvar, medtem, ko jo kupec kupi za izjemno nizko ceno. Super, lahko bi rekli, da je ovca cela in volk sit. Vsekakor pa je kljub temu dobro vedeti in poznati sam potek dražbe, kakšni so pogoji za pristop, ipd. Ne ker bi lahko karkoli tvegali, ampak mogoče zato, da bomo imeli več informacij in s tem več možnosti za zmago na dražbi.

Ekonomski razlogi za sklenitev javne dražbe

Razlogi s strani dražitelja, da se udeleži javne dražbe ter mogoče tudi kupi kakšno stvar ki se prodaja, so različni. V največji meri dražitelja za nakup določene stvari vodijo ekonomski razlogi. Pomemben razlog je tudi, da javna dražba poteka na očeh javnosti.

Pri prostovoljni dražbi prodajalec želi vzpodbuditi zanimanje kupcev za nakup, da doseže konkurenco med ponudniki. Prodajalec običajno privabi kupce s tem, da ponudi izklicno ceno stvari na dražbi nižjo, kot pa je njena tržna vrednost.  Dosežena cena na javni dražbi ni nikoli takšna kot je tržna vrednost stvari. Na javni dražbi se ugotovi, kakšna je vrednost stvari, ki se prodaja na dražbi, in ne njena prava vrednost. Stvar je lahko na javni dražbi kupljena za ceno, ki je višja od tržne vrednosti, lahko pa je kupljena za ceno, ki je nižja od tržne vrednosti. Dejstvo je, da se javna dražba odvija v določenem trenutku, in da se stvar prodaja v tem časovnem obdobju, in pa tudi, da je na dražbi prisotno določeno število dražiteljev. Zato je dosežena cena odvisna od povpraševanja med dražitelji na dražbi. Ko gre za prostovoljno dražbo velikokrat dražitelje pri ponudbi cene vodi zbirateljski ali osebni interes, to pa jih še posebej vzpodbudi k višanju izklicne cene za stvar.

Pri prisilni javni dražbi ceno stvari določi zakonodajalec, tako na prvi kot tudi vsaki nadaljnji javni dražbi. Pri prisilni javni dražbi se navadno zgodi, da je končna izklicna cena nižja od tržne vrednosti stvari. To pomeni, da stvar v prodaji ni širše zanimiva in, da se za nakup odloči nekdo, kateremu sama stvar predstavlja upravičen strošek za nakup. Pri prisilni javni dražbi Zakon o izvršbi in zavarovanju določa kakšna je lahko določena najnižja cena na dražbi.

Javna dražba med ponudniki prodaje zagotavlja lojalno konkurenco, saj so prodajni pogoji za vse udeležence enaki.